Zgodovina

1Z ugodno lego in enakomerno razgibanostjo, ki daje številne možnosti preživetja, je Šentviška planota privabila prve naseljence že v pradavnini. Številne arheološke najdbe namreč kažejo, da je že v mlajši železni dobi služila kot zatočišče in domovanje staroselskim prebivalcem današnjega Mosta na Soči, ki so se umikali pred prihajajočimi Kelti.

V srednjem veku se kraji na Šentviški planoti prvič omenjajo leta 1192. V tem času je bilo na Šentviški Gori že zelo močno cerkveno in upravno središče, ki ga poleg Bovca in Volč štejemo med najstarejše duhovnije na Tolminskem. Pod okrilje šentviškogorske fare so poleg vasi na Planoti spadala vsa najbližja naselja v dolinah Idrijce in Bače, krajši čas pa je njen vpliv segal tudi globlje v notranjost dežele, vse do Cerkna in Spodnje Idrije.

2V drugi polovici 19. stoletja je življenje na Planoti zaznamovalo predvsem porajajoče se narodnokulturno gibanje. V odmaknjenih gorskih krajih je zavel svež veter slovenstva in vzdramil dotlej predvsem v delo zaverovanega planotarskega kmeta. Odpirati so se začele zasilne osnovne šole (prva na Šentviški Gori leta 1881), ustanavljale so se čitalnice in narodnobuditeljska društva. Razcvetelo se je kulturno življenje, ki je bilo še prav posebej bogato in pestro na področju zborovskega petja.

Val sprememb in novosti, ki je dosegel dotlej umirjeno življenje na Planoti, pa ni samo bogatil in spreminjal. Z vedno večjo silovitostjo je podiral tudi vse nevidne prepreke, ki so Planotarje dotlej ločevale od dogajanja v dolini. Njihovi pogledi in želje so bili usmerjeni vedno dlje po dolini, proti morju in rodovitnim kranjskim ravninam. Mnogi so tako odšli po svetu. Sledili so nemiru, ki ga je bilo vedno močneje čutiti, in iskali boljše možnosti za preživetje. Planota ni bila več sposobna zagotoviti dostojnega življenja vsem svojim prebivalcem. S tradicionalnim, stoletja nespremenjenim načinom pridelave hrane namreč ni bilo več mogoče nahraniti vseh, vedno številnejših lačnih ust.

3In potem je prišla še vojna. Mladi fantje so odhajali na bojišča, iz bližnjih krajev Posočja so prihajali prestrašeni in lačni begunci. V mirno zavetje Planote so se zatekali izmučeni vojaki, se odpočili in najedli ter se ponovno vračali na fronto. Njeno grozeče bobnenje je bilo nenehno prisotno in je, poleg uboštva, neprestano izčrpavalo in morilo življenje na Planoti.

V mirnem obdobju med obema vojnama se je družabno in društveno življenje razživelo s še večjo vnemo, vendar ne za dolgo. Fašistični pritisk je bil iz leta v leto močnejši, slovenska beseda vedno huje preganjana. Osvobodilna vojna, ki se je z vso silovitostjo razplamtela tudi na Šentviški planoti, je tako dala Planotarjem možnost, da se postavijo v bran svojih domov, prepričanj in slovenskega jezika. Navdušenje nad pridobljeno zmago pa ni trajalo dolgo. Mladi so začeli zapuščati svoje domove in iskati delo v bližnjih industrijskih krajih v dolini. Zaraščati so se začela v znoju izkrčena polja in travniki, propadale in praznile so se nekdaj mogočne kmečke domačije.

4Že dodobra izpraznjeno Šentviško planoto je leta 1976 zajel še potres. Rane so bile vidne predvsem na mogočnih, le redkokje posodobljenih stavbah. V ljudeh, ki so na Planoti vendarle ostali, pa je prav potres vzdramil še poslednjo življenjsko moč. Z vso vnemo in ob znatni denarni pomoči, ki jo je bila v tistem času deležna Tolminska, so se lotili obnove. Gradili so nove domove, kupovali kmetijske stroje, posodobili cesto, dobili tovarno, vodovod, telefon – in ostali. Ni jih več tako močno vleklo v dolino, v prenatrpana mesta in tovarne. Posodobljene kmetije in zaslužek pred lastnim pragom so namreč omogočali dovolj dobro in dostojno preživetje tudi na od glavnih cest in mest oddaljeni Šentviški planoti.

5Kljub spremembam, ki jih je bila v zadnjih desetletjih deležna, je Planota ohranila izrazito kmečki značaj. Ozke vijugaste ceste se vijejo med zelenimi hribi in povezujejo obnovljene vasi, v katerih odmevata otroški smeh in prijazna beseda. Njive in polja so skrbno urejena in obdelana. Nikoli povsem doumeta igra narave vedno znova preseneča in se kaže v vsej svoji lepoti in raznolikosti. Na slehernem koraku se pozornemu opazovalcu odkrivajo sledovi bogate in pestre preteklosti.

Vse to in še več najdete na Šentviški planoti. Prijazno in z vso svojo gostoljubnostjo rada sprejme vsakogar, ki jo želi spoznati, raziskati in doživeti.