Cerkev svetega Janeza Evangelista, Roče

Under construction!

Naselji Roče (Rocach) in Slap (Slapo) sta v pisnih virih prvič omenjeni leta 1377. V tolminskem urbarju iz istega leta je razvidno, da sta vasi tedaj sodili v eno izmed šestih dekanij tolminske gastalcije, in sicer v dekanijo Šentviška Gora (Montis sancti Viti). Tako cerkvena kot posvetna posest nad vsemi cerkvami in njihovimi podružnicami na Tolminskem je v tem času pripadala cerkvenim oblastem s sedežem v Čedadu. 

Današnja cerkev svetega Janeza Evangelista je bila, sodeč po letnici na vhodnem portalu, zgrajena leta 1550. Iz ohranjenih arhivskih virov pa je razvidno, da so za vernike v Ročah že pred tem oziroma vsaj od leta 1415 dalje skrbeli vikarji in kaplani matične duhovnije na Šentviški Gori. Do srede 18. stoletja je imela cerkev dva oltarja: glavnega, datiranega z letnico 1727, ki je bil posvečen svetemu Janezu, in stranskega, posvečenega mučenki sveti Barbari. Nad kakovostno izdelanim gotskim portalom se je dvigoval manjši zvonik, svetloba pa je v glavno ladjo in tedaj še nekoliko nižji prezbiterij prodirala skozi zašiljena gotska okna.          

1
S takim izgledom in stanjem cerkve pa Ročani kmalu niso bili več povsem zadovoljni, zato so leta 1755 zaprosili za postavitev novega samostojno stoječega in nekoliko višjega zvonika, za prizidavo nove zakristije ter za izgradnjo lastnega pokopališča. Najpomembnejša pa je bila njihova zahteva po dodelitvi lastnega kaplana, ki bi živel v vasi in mu ne bi bilo treba hoditi k službi božji z oddaljene Šentviške Gore. Ob tej prošnji so se obvezali, da mu bodo v vasi postavili župnišče, tako njemu kot vikarju na Šentviški Gori pa bodo še naprej zagotavljali tudi vse potrebne dajatve. Vsem njihovim prošnjam je bilo zadoščeno, načrtovana gradbena dela pa so dokončali v naslednjih tridesetih letih. To je bil pogoj, da so se lahko leta 1787 osamosvojili in postali vikariat, leta 1898 pa tudi samostojna župnija. 

2
Danes ima ta, nekdaj gotska cerkev v notranjosti povsem baročen videz. Ta se najizraziteje kaže v glavnem kamnitem oltarju, ki ga krasi leta 1877 naslikana oltarna slika slikarja Tavčarja, ter v izdelavi in poslikavi prižnice, na kateri je moč razbrati letnici 1804 in 1809. Zaradi svojega videza, predvsem pa zaradi izrazite lege, ki ji daje značaj kakovostne vaške dominante, je bila cerkev leta 1990 uvrščena med razglašene kulturne spomenike občine Tolmin.

3 

Picture gallery