Cerkev svetega Mohorja in Fortunata, Pečine

In costruzione!

1
Domači duhovnik in nabožni pisatelj Filip Jakob Kaffol je o nastanku cerkve svetega Mohorja in Fortunata zapisal: »V 13. stoletju najdemo že osem hiš v tukajšnji vasici. Komaj so se tukaj naselili, nekoliko svoje hiše očistili in hleve za živino ogradili, že začnejo kapelico Bogu zidati. Z dovoljenjem duhovnega gospoda na Šentviški Gori se lotijo dela in na sredi polja na najprijetnejšem kraju majhno cerkvico postavijo.« 

Cerkev je bila sprva samo skromna stavba z dvema oltarjema: glavnim, posvečenim svetima Mohorju in Fortunatu, in stranskim v čast svetemu Florjanu. Z razvojem vasi pa se je razvijala in dograjevala tudi cerkev nad njo. Leta 1647 je bil v njej namesto lesenega postavljen marmornat oltar. Leta 1681 je bil zgrajen nov visok gotski zvonik, kakršnega ima cerkev še danes. Ob postavitvi je bil zvonik prekrit s kamnitimi skrilavci, ki so jih morali kasneje zamenjati z lažjimi lesenimi skodlami. Leta 1775 sta bila cerkvi prizidana prostoren prezbiterij in manjša zakristija, Pečani pa so tedaj dobili tudi dovoljenje, da okrog nje uredijo pokopališče. Ko so leta 1784 z lastnimi močmi zgradili še domovanje za kaplana, so izpolnili vse pogoje za ustanovitev vikariata in pridobitev lastnega duhovnega pastirja. Dotlej je namreč hodil na Pečine maševat župnik s Šentviške Gore. Zadnje večje spremembe je cerkev dočakala v začetku 20. stoletja. Leta 1904 je bilo v vasi ustanovljeno Cerkveno stavbno in olepševalno društvo, ki je imelo nalogo zbirati denar in voditi obnovo, s katero pa so lahko pričeli šele po koncu prve. svetovne vojne. Z zbranim denarjem so tako do leta 1937, ko je pečanski vikariat postal samostojna župnija, korenito prenovili in polepšali notranjost cerkve, znižali ostrešje in povečali zakristijo ter v neposredni bližini uredili novo pokopališče.

2
Vsako leto na nedeljo po svetem Florjanu se je pečanska cerkev napolnila z verniki z vse Planote. Po starodavni obljubi so se najprej zbrali pri kapelici na Maraževem brdu in nato v procesiji odšli do cerkve na Pečinah, kjer je bila svečana sveta maša, pri kateri so se priporočili svetemu Florjanu, varuhu pred ognjem in točo. Danes tega običaja ni več. Na priljubljenost in pomembnost tega svetnika med prebivalci Šentviške planote spominja le še stenska slika pod cerkvenim stropom, delo domačega slikarja Ceneta Lapanja s Ponikev.

3 

Galerija slik