Lesena kašča iz 18. stoletja, Pečine

KascaPecineKašča ali klet, kot jo imenujejo na Šentviški planoti, je nekdaj predstavljala glavni in nadvse pomemben del slehernega premožnejšega kmečkega gospodarstva. V njej so hranili težko pridelano hrano, od katere je bilo odvisno preživetje družin s številnimi otroki. Na Planoti so poleg redkejših lesenih postavljali predvsem zidane kleti, ponekod pa so bile kašče delno zidane delno lesene. Najpogosteje so bile to samostojno stoječe stavbe ob hišah in gospodarskih poslopjih. Poleg teh najdemo na Planoti tudi kleti, ki so grajene kot del drugega večjega gospodarskega poslopja, ali pa je bil v ta namen urejen manjši prostor v stanovanjski hiši. Pomen samostojnih, posebej grajenih kleti se kaže že v njihovem zunanjem izgledu. Za večino je značilna zelo kvalitetna gradnja, pri kateri so uporabljali najboljše materiale. V obrambo pred naravnimi in drugimi nesrečami so gospodarji njihovo zunanjost krasili s kipci in stenskimi poslikavami različnih svetnikov. Najpogosteje je bil upodobljen sveti Florijan, priprošnjik v sili ter varuh pred požari in drugimi naravnimi nesrečami. Pred tatovi in živalmi pa so zaloge hrane varovala skrbno zamrežena in zaprta okna ter masivna vrata z mojstrsko izdelanimi zapahi in ključavnicami.

 ObnovitvenadelaLesena kašča s Pečin ima nad vrati vrezano letnico 1778. Njena zunanja podoba je sicer skromna, vendar so debela jesenova in bukova bruna, iz katerih je izdelana, zagotavljala varno in kvalitetno shranjevanje živil. Od tal dvignjen leseni pod je bil vedno suh in je omogočal stalno kroženje zraka, živalim pa oteževal dostop. Debela in strma slamnata streha je služila kot izolator in je v kašči ohranjala primerno temperaturo. V notranjosti objekta so nekdaj vzdolž prostih sten stale visoke in prostorne skrinje, imenovane »kasoni«. S predelnimi stenami so notranjost skrinj razdelili na več delov za shranjevanje različnih vrst žita: rži, ječmena, ajde, ovsa in pšenice. Nad kasoni so še lepo vidne v les vrezane črtice, ki so označevale letno količino spravljenih mernikov žita. Na policah nad skrinjami so bila shranjena različna semena, posebna manjša skrinja je bila namenjena spravilu fižola. Z opuščanjem pridelave žit se je v kašči zmanjševalo tudi število kasonov. Danes je v njej le še eden. Preostali prostor so uporabljali za hrambo suhomesnih izdelkov, ki so jih obesili na drogove pod stropom. Na tla v kot kašče pa so postavili pletenke domačega sadjevca in mošta ter posode s posušenim sadjem. 

Kašča s Pečin je redek in izjemen primerek skromne, a skladne in predvsem smotrne ljudske gradnje. Iz tega razloga jo je leta 1974 odkupil Tolminski muzej in jo preselil v Tolmin, kjer so načrtovali postavitev muzeja na prostem. Po več kot desetih letih je bila ponovno premeščena, tokrat na novo lokacijo na Pečinah, kjer priča o bogatem kulturnem izročilu in iznajdljivosti naših prednikov.

KascanaPecinah 

Galerija slik