Pomembni rojaki

Največje, v 16. stoletje segajoče ime, povezano s Planoto, je Jakob Gallus - Carniolus. Dokazi, da je ta veliki glasbenik nekoč res živel med nami, so sicer zgolj posredni (npr. ustno izročilo, hišno ime Pri Ptelinarju in upodobitev na pročelju hiše), vendar je poleg Idrije in Ribnice prav Šentviška Gora ena izmed možnih krajev njegovega rojstva.
JakobGallusCarniolus
Na Pečinah se je rodil Filip Jakob Kafol (1819–1864), ki je postal znan zaradi svojega neutrudnega dela na duhovnem, literarnem in publicističnem področju. Bil je prvi, ki je v Goriškem deželnem zboru, kjer je kot poslanec deloval v letih 1861–1864, spregovoril v slovenskem jeziku. 

Skladatelj Ivan Laharnar (1866–1944) je bil obenem tudi organist, zborovodja, župan, gostilničar in kmet. Rodil se je na Šentviški Gori, kjer je tudi živel. Na Planoti je vodil kar tri zbore, bil organist v cerkvi, v svojem dolgem delavnem življenju pa je napisal čez 600 skladb, med katerimi je po mnenju mnogih njegovo najboljše delo latinska maša Ora pro nobis.
IvanLaharnar
Nadarjeni Josip Kobal (1870–1888) se je rodil na Ponikvah in v svojem zelo kratkem življenju osvojil vsaj štiri jezike, poleg tega pa se je predstavil tudi kot pisatelj in pesnik. 

Cene (1886–1966) in Janez Lapanja (1915–1979), stric in nečak, sta bila ljudska umetnika s Ponikev. Bila sta samouka in med ljudmi na Planoti poznana predvsem kot dobra malarja. Kljub temu je predvsem Cene dosegel dokaj visoko stopnjo obrtniške spretnosti in prepoznaven slog risanja, ki se najlepše kaže v poslikavah cerkva. Njegova dela lahko med drugim najdemo v cerkvah na Idriji pri Bači, v Spodnji Idriji, v Šempetru pri Novi Gorici, v Starem selu, na Pečinah in v Dolenji Trebuši. 

Več podatkov o pomembnih ljudeh iz teh krajev lahko najdete v obeh Zbornikih Šentviške planote (prvi je bil izdan leta 1992, drugi pa leta 1998).