Oblačilna kultura

Poleg plesa in ljudskih običajev folklorne skupine javnosti predstavljamo tudi oblačilno kulturo določenega kraja in časa. In kot radi rečejo strokovni ocenjevalci, dobremu plesu piko na i pristavi šele prava obleka. V društvu smo se s problemom »prava obleka« srečevali okroglih 35 let. Noše, ki so jih kupili in izdelali člani društva konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, namreč niso ustrezale oblačilni kulturi Šentviške planote, za nove pa dolgo časa ni bilo ne denarja ne volje. Dovolj poguma in sredstev smo zbrali konec leta 2003 in na pomoč poklicali etnologinji Karlo Kofol in dr. Marijo Makarovič. V veliko pomoč nam je bila raziskava dr. Makarovičeve, ki jo je leta 1999 objavila v knjigi Oblačilna kultura kmečkega prebivalstva na Tolminskem. S pomočjo starih fotografij, ustnih pričevanj starejših domačink in gradiva Tolminskega muzeja smo določili končni izgled oblačil. Ta naj bi bila kopije oblačil, ki so jih na Šentviški planoti nosili na prelomu iz 19. v 20. stoletje.

folkrola4
Presrečni, da cilj ni več daleč, smo kmalu ugotovili, da smo šele na začetku. Zaradi krize tekstilne industrije in zapiranja tekstilnih tovarn je bilo skoraj nemogoče najti ustrezno blago iz naravnih materialov. Tudi šivilj, ki bi bile pripravljene poprijeti za šivanko, ni bilo na pretek. Največjo težavo pa nam je predstavljala dilema uporabnost – izvirnost. Nekoč v pražnjih oblačilih niso skakali, počepovali, se vrteli … V ozkih životcih in do tal segajočih težkih krilih, ki so morala biti narejena iz vsaj štirih pol blaga, je težko plesati in hkrati ohraniti oblačilo. Kroji in oblačila, ki jih hranijo v Tolminskem muzeju, pa so nam dali vedeti, da se je telesna konstitucija ljudi v stotih letih spremenila. Mlade punce nimajo več izrazitih bokov, kamor bi se težka krila »obesila«, fantje so postali višji. Srečali smo se tudi s težavami pri vzdrževanju oblačil, saj so naravni materiali za čiščenje zelo občutljivi. Na koncu je v večji meri pretehtala izvirnost. Ta se nam včasih maščuje, a lahko rečemo, da plešemo v takšnih oblačilih, kot so pred nami plesali naše babice, prababice, dedki in pradedki. Izvirnost je dodobra namučila tudi naši šivilji, ki sta morali zaradi tega narediti nešteto vbodov in prebedeti kar nekaj noči. Za izdelavo osmih moških kompletov (hlače, srajca in telovnik) je šivilja Polona Hvala Mrak porabila 165 ur stojnega in 120 ur ročnega dela, za sedem ženskih oblek pa je šivilja Verenka Testen porabila 185 ur ročnega in okoli 200 ur strojnega dela.

 V ta oblačila je bilo vloženega veliko truda, dela, kilometrov, ožuljenih prstov, neprespanih noči in nenazadnje tudi denarja, zato smo nanje res ponosni.

Dodatne informacije

Kontaktni podatki:
Sonja Črv, gsm: 040 670 579
e-pošta: comcomka.sonja@gmail.com

Melita Drole, GSM: 041 959 141
e-pošta: melita.drole@nkbm.si

Galerija slik